Okrasni vrt je lepo deliti in zakaj raznolikost v vrtnem oblikovanju predstavlja prednost

Besedilo in fotografije: Klementina Tement, dipl.inž. krajinske arhitekture

 

Pri začetkih načrtovanja vrta se skušamo krajinski arhitekti vedno navezati na okolico, ki obdaja vrt in hišo. Sama narava nam velikokrat ponuja nastavke, ob upoštevanju katerih se hiša zlije z vrtom, »naravo« in dodatno nadgradi obstoječ prostor.

Vrt – sožitje živali, rastlin in človeka, kadar se odločimo vrtnariti na naravi prijazen način. Pomembno je upoštevati biotsko raznovrstnost pri zasaditvenem načrtu. Sama menim, da moramo pri oblikovanju in zasajanju vrta v prvi vrsti poznati svoje želje, upoštevati ali jih lahko udejanimo v prostoru in tehno razmisliti koliko časa smo pripravljeni nameniti negi in vzdrževanju svojega vrta.

Pri zasnovi in zasaditvenem načrtu gredic, ali drugih površin, ki jih želimo ozeleniti razmišljamo o izgledu rastlin v vsakem letnem času. Ob dobrem zasaditvenem načrtu je težko izbrati v katerem delu leta je vrt najlepši, tudi kadar govorimo o nasadih na terasah balkonih ali vertikalnih stenah. S premišljenim oblikovanjem in primerno izbiro rastlinskega gradiva bomo svoj čas preživljali v kvalitetnem zelenem prostoru, ki ima velik vpliv na naše zdravje in dobro počutje. Preden večina zimzelenih trajnic pade v zimski spanec, imamo celo vrsto možnosti jesenskih zadnjih cvetov ali zelenih odtenkov na gredicah.

Slovenci svojo okolico hiše zelo radi zasadimo z iglavci vseh barv, oblik in velikosti, zaradi pomanjkanje časa, je izgovor. V pisanih, cvetočih, migetajočih in dišečih vrtovih ob pravilnem načrtovanju prav tako ne bomo dopusta preživljali med pletjem plevela. Različne plasti rastlin bodo skrbele ena za drugo, ter nas v vseh letnih časih presenetile s svojo raznovrstnostjo, užitni plodovi pa bodo dvignili stopnjo domače samooskrbe za nas in naše koristne prijatelji, ki se bodo naselili na vrt in pomagali pri škodljivcih namesto fitofarmacevtskih sredstev.

Velika in manjša drevesa nudijo bivalen prostor za razmnoževanje in prezimovanje številnim pticam, žuželkam in sesalcem.

Vrste s svojimi zimskimi plodovi ne poskrbijo le za vizualno privlačnost vrta, so tudi hrana najrazličnejšim živalim in omogočajo preživetje čez zimske mesece.

Kadar nismo zelo omejeni s prostorom in pustimo rastline rasti brez obrezovanja, nas razveselijo prizori pomladanskih barv, ameriški dren cvetnik (Cornus florida ‘Rubra’) in glog (Crataegus laevigata ‘ Paul’s Scarlet’) v družbi neštetih lučk navadnega regrata (Taraxacum officinale). Glog je zdravilen in zelo lep okrasen grm v vseh letnih časih, zaradi trnjev tehtno izberemo mesto sajenja. Na voljo so mnoge različne sorte, ki se razlikujejo po barvi cvetov, obliki in habitusu, predvsem ptice se bodo razveselile njegovih rdečih jesenskih plodov.

Če se hočemo izogniti trnjem a kljub temu občudovati ali uporabiti rdeče plodove potem je rod jerebik prava izbira. Naši predniki so verjeli, da les jerebike podi zle duhove, kar je lahko zanimivo dejstvo tudi ob uporabi rastline na domačem vrtu.

Privlačni plodovi jeseni nikakor niso redkost, mini jabolčka so lepa dekoracija na drevesih še dolgo v december, sorta Malus ‘Evereste’ je znana po odlični rodnosti, veje se šibijo pod težo številnih plodov, med tem ko druge sorte obrodijo le kakšno jabolko ali dve.

Malus x zumi ‘Golden Hornet’ prav tako okrasna jabolka z drobnimi rumenimi plodovi in ozko, pokončno rastjo, zasadimo jo lahko na okrasne gredice ali zelenjavni vrt saj zavzame zelo malo prostora, njena krošnja je precej transparentna rastline ali zelenjava pod njeno krošnjo odlično uspevajo.

Nižje rastoči, užitni, nezahtevni in cvetoči so grmi različnih sort šipka, uspevajo na degradiranih tleh in prenašajo močno sončno pripeko.

Če želimo pergolo ali ograjo ozeleniti z užitnimi in malce manj znanimi plodovi je na voljo neobčutljiva sorta kivija z manjšimi plodovi (Actinidia arguta ‘Issai’), majhni in veliki otroci so nad njimi navdušeni. Plodovi dozorijo v septembru, imajo tanek in gladek ovoj, zato jih ni potrebno lupiti.

Vinska trta na lepo izdelani in primerno umeščeni pergoli je elegantna klasika, ki v poletnih mesecih ponuja senčno pribežališče. Sorte namiznega grozdja, Ester, Palatina, Muškat blue so znane zaradi odpornosti in okusnih plodov, odlično se obnesejo tudi brez škropljenja in so povsem nazahtevne za vzgojo.

Milejše zime so razlog za vse bolj priljubljene mediteranske sadne vrste tudi v celinski in vzhodni Slovenijo. Figovci se odlično znajdejo na dvignjeni terasi, posajeni v zemljo prezimijo veliko bolje kot v loncih. V svežih figah čez poletje uživamo kar iz domače klopi, za dodatno senco bo poskrbel sorbot, ki se počasi ovija po jeklenih vrvicah pergole.

Sadna drevesa se odlično znajdejo na okrasnem vrtu, lepo oblikovane gredice, inovativne pergole in zanimive gojitvene oblike naredijo svoje. Skrbno urejene geometrijske gradice s krvomočnico v podrasti, na sredini kvadratov sta češnji, odlična kombinacija odtenkov zelene in bele.

Mošancelj, Krivopecelj in Carjevič so slavne odporne sorte jabolk, ki se jih starejše generacije rade nostalgično spominjajo, sredi polja cvetočih trajnic si lahko omislimo ”sadovnjak” s starimi sortami. Ob napornem delu na vrtu pa ne pozabimo na počitek ali prijetno zibanje pod jablanami.

Težko govorimo o pravilnih in napačnih kombinacijah, govorimo pa lahko o vrednosti rastlin na človeka in ostale uporabnike. Dinamično spreminjanje diverzitete in svobodo odprtosti, ki jo biodiverziteta potrebuje, nas pripeljeta nazaj k naravi, kljub hitremu in zaposlenemu načinu sodobnega življenja. Raznolikost predstavlja prednost, vrt postane prostor relaksacije, druženja in učilnica na prostem za majhne in velike.

 

 

Kategorija: Aktualno, Svetujemo

Komentiraj (0) ↓