Kako izbrati drevo?

Zadostiti morajo kar nekaj znanstvenim ali hortikulturnim atributom skozi leta, ponujati cvetove ali plodove, pisano ali teksturirano lubje, nenavadne oblike listja, jesenske barve. Izbira drevesa je prijeten izziv, ki porodi tisoč in eno vprašanje, predvsem povezano s prostorom in našimi željami. Sedaj je pa tisti najprimernejši čas za sajenje. Saj se bodo rastline do naslednjega poletja že okrepile in bodo precej manj odvisne od naše oskrbe.

 

Osnovna vprašanja, ki bodo pomagala skrajšati seznam drevesnih vrst:

  • Kakšen je prostor? Gre za ruralno (podeželjsko) ali mestno okolje? Je prostor omejen, obstajajo kakšne zgradbe v neposredni bližini? Ali je rast korenin kakor koli omejena? (sosednja zgradba, globji temelji…)
  • Ali želimo kak poseben izgled drevesa? Habitus je lahko fastigiata (stebrasti hrasti), kroglasti (cigarovec, robinja), dežnikasti (japonska češnja), piramidasti (gaber), povešavi (vrba žalujka).
  • Ali je lokacija izpostavljena ekstremnim vremenskim razmeram (veter, sončna pripeka, sol)? Drevesa se glede na vrsto različno odzovejo razmeram, nekatere ne preživijo v njim neustreznim rastnim pogojem.
  • Ali je območje mokro ? Ali zelo sušno?
  • Kakšna so tla? Glinasta, ali je pH precej višji ali nižji?
  • Je jesenska barva pomembna značilnost?
  • Ali morajo biti drevesa zimzelena? Ali želimo zanimiv izgled skozi vse letne čase?
  • Ali morajo drevesa ustvariti odzadje, morda zakriti nezaželene poglede?
  • Ali so potrebne okrasne lastnosti? Cvetovi?
  • Ali se vključijo v okolje in obstoječo ureditev?

 

Cepljena kroglasta drevesa

Najpogosteje uporabljeno rastlinsko gradivo, ki mu je zaradi napačne uporabe v našem prostoru velikokrat storjena krivica. Drevesom je skupna oblika habitusa, ta je na steblu, krošnja je pravilno okrogle oblike, do 5 metrov premera. Višine so odvisne od cepljenega mesta, kasneje na višini ne pridobivajo, koreninski sistem je šibkejši kot pri večjih drevesih, tudi plitvejši. Cigarovci (Catalpa bignonioides ‘Nana’) in kroglasti javorji (Acer platanoides ‘Globosum’) so običajno uporabljeni na vrtovih, kjer poleg trate, tlakovane površine in morda grede z belimi prodci ni drugega. Vendar se jim godi krivica, so zelo zanimivo rastlinsko gradivo, sploh kadar smo omejeni s prostorom in koreninskim sistemom, ki ne sme pregloboko. Sorodnice našim, robinje cepljene na krošnjo (Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera’), vse bolj pridobivajo na popularnosti, za razliko od prej omenjenih vrst so odpornejše na bolezni, spomladi prej ozelenijo ter so dolgoživejše. Čez leta postanejo v neolistanem stanju zanimive skulpture zgrbančenih vej.  

Inovativni smo lahko tudi pri podrasti cepljenih dreves. Lahko se zelo geometrijsko lotimo podrasti večjih grmov ali omenjenih manjših dreves. Če si omislimo zimzeleno striženo živico, bomo v prizoru uživali v vsakem letnem času. Tisa, lonicera in določene sorte ilexa so najprimernejša izbira za striženo in zimzeleno gradivo, ki bo v spodnjem planu drevesa.

Lepo oskrbovani stari primerki poljskega javorja so obrobljeni s striženim pušpanom, znotraj kvadratov so zasajene vedno hvaležne perunike in mešane trajnice.

Večstebelna drevesa

Iztopajoča, cvetoča, užitna, pri nas avtohtona predstavnica te skupine je šmarna hrušica. Sedaj jih je možno dobiti že cel spisek najrazličnejših sort, tudi stebričasto razstoče (Amelanchier alnifolia ‘Obelisk’). Beli cvetovi v aprilu, zreli plodovi junija ter čudovita rdečkasta jesenska barva poleg gladke teksture lubja so lastnosti ki prepričajo. Ta večji grm ali manjše drevo se bo odlično znašlo tako na manjših kot večjih vrtovih, doseže med 3 in 4 metri višine in ne potrebuje rezanja.

Acer griseum je tisti skrivnostnež iz skupine večdebelnih predstavnikov, katerega listi spominjajo na maklen, ko pa pogledamo njegovo lubje, pa vidimo da gre za povsem drugo rastlino, to je njegov adut. Lubje se vse leto lušči in ustvarja edinstveno teksturo na drevesu.

Stebrasta drevesa

 Fastigiata tip habitusa poimenujemo tiste rastline, katere oblika rastli “krošnje” ali vej je že na pogled stebrasta, torej pokončna z ozkim premerom in vejami tik ob deblu navzgor. Takšne oblike rastlinsko gradivo so odlična za ozka ali majhna območja, za sajenje tik ob fasado, ograjo, rob. Ne potrebujejo rezi, razen ob primeru težjega snega ali močnega vetra, ko je potrebna odstranitev polomljenih vej, kot pri vseh ostalih oblikah habitusov. Cvetoča predstavnica je stebrasta japonska češnja (Prunus serrulata ‘Amanogawa’), malce redkejši je zanimivi listopadni taksodijum (Taxodium distichum ‘Peve Minaret’), katerega premer je le 30, 40 centimetrov. Tudi stebrasti tulipanovec je na voljo, pa ambrovec, gaber, breza, ginko, šmarna hrušica, med iglavci so najpogostejši stebrasti borovci, tise, najrazličnejše paciprese ter brini.

 

Klementina Tement, krajinska arhitektka

Prispevek s fotografijami je bil objavljen v reviji Rože in Vrt.

Kategorija: Aktualno, Svetujemo

Komentiraj (0) ↓

Komentiraj