Plezave rastline

Plezavke, ne morejo ostati neopažene

Vrt ugodja, je zame prostor, kjer se bohotijo privlačne rastline, vabijo s svojim omamnim vonjem in cvetovi, nežen zvok vode je spremljava ob sprehodu pod pergolo, od koder se odpira pogled. Tudi v zgodovini vrtne umetnosti na večjih, bolj opaznih vrtovih, zapeljive vzpenjalke ne manjkajo.

Svet popenjavih rastlin je tako širok, navihan, pelje lahko tudi do petnajst metrov in več visoko.

Kaj želimo in kaj nam omogoča prostor ?

Listopadne, zimzelene, dišeče, užitne, senčne, nezahtevne, cvetoče in tudi zahtevne so lahko. Plezalke nas ob pravilnem načrtovanju in oskrbi ne bodo pustile ravnodušne v katerem koli letnem času. Moj seznam z imeni rastlin se je za temo ene številke prehitro napolnil, slikovnega gradiva iz vseh koncev in krajev ni bilo lahko izbrati. Nadve uporabljene rastline v vsakodnem življenju, medtem, ko v praksi, razen nekaj najbolj uporabljenih vrst zelo malo poznane zakrivalke.

Zagotovo ste že kdaj opazili nadvse privlačne povoščene zelene liste, ki se razraščajo po fasadah, najpogosteje kakšnih veličastnih mestnih vil in ustvarjajo živo steno, ki je odvisna od letnega časa. Jeseni se listi obarvajo v rdeče- oranžne tone, govorimo o vejčijevi trti (Parthenocissus tricuspidata Veitchii). Listopadna plezalka, ki doseže tudi do 20 metrov višine. Za uspešno vzgojo rastline, razen kvalitetne, humozne prsti v fazi sajenja ne potrebujemo veliko. Odlično prekrije betonske zidove jim vdahne zelenega življenja in cvetov. Simbioza vrtnic in okrasne trte, ki skupaj uokvirjata vrt (slika 4). Kadar želimo ozeleniti le zgornji del fasade, kot na fotografiji lahko njeno rast nadzorujemo z rezjo v pomladanskih ali jesenskih mesecih (slika 3).  

Navadna vinika ali divja trta (Parthenocissus quinquefolia) ima še bujnejšo rast kot vejčijeva trta, ločimo ju po obliki listov, pri slednji so posamično in narezljani, pogosteje je uporabljena za prekrivanje večjih površin. V parku Duisburg Nord so jo napeljali na staro tovarniško konstrukcijo, ki priča o preteklosti težko industrijskega območja, ozelnjeni stebri izgledajo tako veliko prijetnejše, sploh jeseni, ko se rišejo odtenki rdeče visoko nad potjo sprehajalcev (slika 5). Plodovi okrasne trte niso užitni in so ljudem in sesalcem strupeni.

Ne želimo uničene fasade

Obe sorti imata oprijemalne blazinice, zato sta primerni za prekrivanje zidanih sten, se ne vrasteta v omet in tako ne povzročata poškodb. Kadar želimo rastlino odstraniti, jo odžagamo pri dnu, počakamo, da odmre, tako bo prijem blazinic popustil sam.

Vizualno privlačna in pravilna konstrukcija je pri plezavkah nuja. Zelo inovativne načine si lahko omislimo, od recikliranih materialov vse do dražjih kovanih opor, sploh kadar ozelenjujemo površine reprezentativnega značaja in kadar so rastline bujne rasti, šibko izdelano konstrukcijo lahko porušijo že v nekaj letih. Med plezavke z močnejšo rastjo prištevamo tudi  spomladi cvetočo glicinijo (Wisteria sinensis), oporo ji prilagodimo glede na prostor, ki je na voljo (slika glicinija, slika glicinija stena).

Kovani oporniki iz renesančne italijanske Ville d’Este (slika vila deste). Večino plezavk lahko nekaj časa uspešno gojimo kot posodovke, dokler jim ne zmanjka prostora v loncu, glicinijo lahko med drugim oblikujemo in vzgajamo v krošnjo (slika glicinija posodovka).

Dišeče in zimzeleno

(slika pergola vrtnica)

Poleg vrtnic lahko med dišečimi popenjavkami izbiramo med različnimi sortami kovačnika. Zimzelene sorte, ki so dišeče in bujno cvetoče so manj priljubljene zaradi nekoliko agresivne rasti, hitro lahko postane dominantna rastlina, kadar ga ne omejimo (slika kovačnik). Z oporo in rezjo z njim ne bomo imeli težav, je zelo neobčutljiva rastlina, potrebuje odcedno prst ter je primerna tako za sonce kot senco. Med zimzelene popenjavke prištevamo tudi najrazličnejše vrste bršljana, žal nas ne razvajajo z vonjem, vendar so na voljo sorte z najrazličnejšimi barvnimi kombinacijami vzorcev listja. Hvaležen nam bo za senčno ali polsenčno mesto v vrtu, pri vzdrževanju  pazimo na zmerno zalivanje in ne pretiravamo s hranili, tudi bršljan je priporočljivo večkrat obrezovati in pomlajevati.
Užitna pergola

Poleg pogosto uporabljenih sadik kivija in trte spada med zanimive listopadne popenjavke z uporabnimi plodovi tudi akebija (Akebia quinata). Privlačni temno rdeči cvetovi se razvijejo spomladi, ko rastlina še ni popolnoma olistana, podolgovati 15 centimetrov dolgi plodovi, so vijolično obarvani. Sadeži vsebujejo užitno meso, ki s svojim specifičnim okusom spominjajo na pasijonko in melono (slika akebija in akebija 2).  Polsenčna ali sončna rastišča s humozno prstjo bodo najprimernejša za to prezimno trdno posebnico, ki za vzgojo ni zahtevna.

Ljuba, najljubša posebnica

Dve sta. Ena zapeljuje z listi, druga s cvetovi. Zimzeleni popenjavki, ki imata posebno mesto na našem vrtu sta Actinidia kolomikta in plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris).

Prva je listopadna ovijalka. Ima nežnejše in manj bujne poganjke kot rastline aktinidije, ki obrodijo vsem znane plodove kivi. V maju in juniju je najlepša, listi so polno bledo rumenih in rožnatih lis. Cvetovi so dvospolni, zacvetijo poleti, ločeno na ženskih in moških rastlinah. Ustrezajo ji vlažna, dobro odcedna tla v optimalnih pogojih doseže do 3 metre višine. Kot ostale aktinidije jo jeseni jeseni zaščitimo pred zmrzaljo, tako da jo obdamo s koruznico ali slamo (slika kolomikta).

Povsem prezimno trdna pa je plezava hortenzija, je listopadna in potrebuje humozno prst ter polsenčno rastišče, na soncu jo priporočam zasaditi z bujno podrastjo. Bogato cveti od junija do pozne jeseni, beli cvetovi, velikosti dlani se elegantno vzpenjajo vzdolž celotne rastline. Pri nas razveseljuje in pozdravlja obiskovalce ob vhodu že nekaj let.

Od prostora, lege in naših potreb in navad je pa odvisno, kakšne plezave rastline bodo preraščale pergolo, ograjo, ogrodje ali vrtno skulpturo.

Ovijalka z okusom špargljev

Stalnica na družinskem zelenjavnem vrtu, večletna ovijalka, ki se vzpenja po živih mejah, ograjah in gozdnih robovih, brez ustrezne opore zasede precej prostora. V zakup s prostorom, imamo vsak teden odlično kosilo z vršički te zanimive, dolgo poznane rastline. Poleg atraktivnega videza zelenih storžkov, ki jih imajo ženske sadike čez poletje, so lastnosti in uporabna vrednosti hmelja (Humulus lupulus) precej nepoznane, izjema so zeliščarji.

Preden začnejo buckati šparglji, so vršički hmelja že v polnem zagonu. Poganjki so najboljšega okusa, bledo rumene ali bele barve, potrudimo se in jih izrežemo pod površino zemlje.

Potrebuje normalno vlažna in dobro odcedna tla. Brez opore, kamor se lahko vzpenja, bo ostal na tleh in se med prepletel v gmoto.

Stare, posušene veje lahko pustimo na rastlini čez zimo, tako se bodo novi poganjki lahko ovijali in oprijemali na posušene vejice.

Poznamo kompaktejše, okrasne sorte hmelja, kot sta ‘Golden Tassels’ in ‘First Gold’ dosežeta do 2.5 metra višine. Poganjki so užitni tudi pri teh sortah.

Užitnni gaj vzpenjalk

Poskrbijo za zdravo in svežo ozimnico, precej poznane tudi pri nas, bodičaste ali gladke, plodovi ostanejo čez vso zimo v kleti. Čez poletje jim namenimo kakšen steber ali dva, ne bodo razočarale, rodijo zelo obilno. Čajota (Sechium edule) ali mehiška kumara je enoletnica bujne rasti, svetlozeleni listi ozelenijo tudi več metrov visoke opore. Zmerno zalivanje je klučno v fazi vzgoji mlade sadike, plod začne hitro gniti, če pretiravamo z vodo. Plodove lahko uživamo surove, pečene ali kuhane.

In vino veritas

Resnici na ljubo, tako prijetno, kot je sedeti pod kakšno staro pergolo, ki jo prerašča dišeče domača sorta trte je le malokje. Na bolezni odpornih sort je veliko, so dobrega okusa in poskrbijo za pobeg pred poletno vročino. Sorte, ki so primerne za gojenje na brajde brez škropljenja: palatina, kraljevi ester, nero, muškat blue, izabela, jurka, kvinton. Zelen tunel, ki ga obrašča že zrela trta, pergola iz kerozina in vmes tanjše povezovalne žice. Hiška za živali z zeleno streho in rastočo vertikalno zeleno fasado, ki jo bo v nekaj letih usvarila trta .

Cvetovi za romantične pomladne in poletne dni

Izhajajo iz Kitajske, poznamo več kot 1000 vrst in kultivarjev sorbotov ali klematisov, kot jim pogosto rečemo, v starogrščini beseda Klema pomeni vejico trte. Pri izbiri barve in oblike cvetov imamo nešteto možnosti, lahko so zelo bujne rasti in prerastejo več kvadratnih metrov, izbiramo pa lahko tudi med kompaktnimi sortami, primernimi za balkonske zasaditve, ki ne prerastejo kaj več kot cvetlično korito. Uspešno jih lahko gojimo v loncih, koritih in obešankah z kvalitetnim in humoznim substratom ter s primernimi spremljevalnimi rastlinami. Sorboti ne marajo direktne pripeke v bližino stebel in korenin, zato jim kot spremstvo zasadimo ”nežne” enoletne ali trajne rastline, ki bodo učinkovale prijetno s koristnim. V boemskem vrtu Giverny so speljani loki čez pot, bohotijo različne sorte sorbotov, obdane z aromatičnimi trajnicami. Pot v raj ni pretiran opis za sprehod med bujnim rastlinjem na tem delu francoskega podeželja.

Ukročena trmoglavka oranžne barve, ki pokvari marsikatero popoldne neprevidnih vrtnarjev. Jasminova troblja (Campsis radicans) privlačnih oranžnih cvetov v obliki troblje cveti čez poletje v jesen. Poleg bujne rasti, jo odlikuje še manj želena rast koreninskih poganjkov, ob neredni rezi lahko rastlina doseže višino do 8 metrov. Tudi opeko ali kakšne lažje kamne je sposobna premakniti med lovom za svetlobo in teritorijem. 

Na pravem mestu z redno rezjo bo rastlina z odliko ozelenila in lepotičila prostor, kot na fotografiji, kjer prekriva del stare fasade .

Pred nakupom plezavih rastlin pretehtajmo lastne želje in omejitve, ki jih imamo v prostoru ter ali nam naravne danosti, kot je lega ter prst dopuščajo željeno vrsto. Izgled pergole, ali oprore  naj se vklaplja v koncept vrta, oblika in materiali sta pomembna dejavnika pri zasaditvi plezavk.  Nešteto možnosti, ki jih ponuja svet rastlin izkoristimo in naredimo vrt prijeten sebi, tako bo vsak korak zelen in živ. Ob neštetih možnostih oblik in barv opor smo lahko pogumni in inovativni, saj bo trajen in viden element ostal v vrtu precej časa, sploh kadar so rastline listopadne, opora ali pergola je del vrta, zato se splača poskrbeti in razmisliti o njenih vizualnih lastnostih.

 

Klementina Tement, krajinska arhitektka

 

Ko jih boste iskali pri nas, ne pozabite na delovni čas med prazniki na VT; v soboto 31.3 smo do 12.00, NEDELJA; PONEDELJEK- zaprto. Aprila se pa vidimo dlje, od 8.00 do 18.00

 

Kategorija: Aktualno, Svetujemo

Komentiraj (0) ↓

Komentiraj