Ginko biloba/ dvokrpi ginko

Nekaj stavkov sem posvetila temu drevesu, ker ga pri nas na vrtnariji nikoli ne zmanjka letos smo pa z vrstami še posebej dobro založeni, saj je odlično leto za zasaditi Ginko. Ginko biloba klasična ali večstebelna drevesa boste našli pri nas, stebrasti ginko ter Ginko biloba ‘Mariken’, sorta, ki je cepljena na steblo in ostane takšne višine kot je kupite. 

Prijetno branje želim in ostanite zdravi, Klementina Tement, krajinska arhitektka

Drevesa nas učijo o moči narave: majhna semena zrastejo v visoke, mogočne rastline.  V blagem podnebju veje vsako pomlad ozelenijo in zacvetijo, zatem na njih zrastejo plodovi, pred zimo listje odpade in krog se ponavlja, vsako leto. Na koncu staro drevo umre, a na njegovem mestu hitro zraste novo. Vse kar živi na Zemlji, vedno znova umira in se ponovno rojeva.  Da imajo drevesa za človeka velik praktičen pomen v vsakodnevnem živlljenju ni treba posebej izpostavljati. To, s čimer se srečujemo vsak dan, postane neopazno, navadili smo se pogleda na drevesa in lesene predmete in tako pogosto spregledamo lepoto teh rastlin. Še kdaj pomislite na to, kako impresivne so v vsej svoji veličini in koliko jim dolgujemo?  Mislim, da je idealen čas da ponovno odkrijemo lepoto dreves in se vsak dan zavedamo njihove pomembnosti na Zemlji.

Ginko, ki velja za živi fosil nima znanih sorodnikov, ki bi bili še živi. Dreve se v miljonih let ni veliko spremenilo, je pa preživelo ogromno časovnih obdobij. Več kot 200 milijonov let botanične zgodovine ima drevo za seboj.  Simbol moči, upanja in miru je tako postal ginko.

Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev. Je živi fosil, saj je po zgradbi skoraj enak preko 200 milijonov let starim fosilnim ostankom. Ginko spada med golosemenke, čeprav je ena izmed redkih rastlin brez njihovih očitnih znakov.

Domovina ginka je Kitajska. V naravi je skoraj izumrl, veliko pa ga gojijo v samostanskih in drugih vrtovih in parkih, zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti. Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut. Latinsko in slovensko rodovno ime (slovensko ginko oz. latinsko Ginkgo) pa izhajata iz japonščine, kjer ga zaradi oblike in barve plodov imenujejo srebrna marelica – ginkyo. Vrstno ime (biloba, = dvokrpi) je dobil zato, ker so pahljačasti listi preklani na dva dela. V Evropske parke je ginko prišel že v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno 50 leti.

Drevesa so po atomski bombi na Hirošimo ostala edina preživela, postala so ”nosilci upanja” kot so vklesali v debla preživelih dreves.  Že pred eksplozijo so se ljudje zavedali zdravilne moči tega drevesa, cenili so tudi izjemno dolgo življensko dobo (znana so več kot 3000 let stara drevesa). Odlično kljubujejo raznim boleznim in škodljivcem ter ostajajo zdrava.

Ženska drevesa sodijo med manj priljubljena, spomladi s svojimi neopaznimi cvetovi niso težavne, jeseni, ko odvržejo plodove, ki so zelo neprijetnega vonja pa marsikomu vzbudijo zanimanje in ogorčenje hkrati. V drevesnicah se uporabljajo moške sadike, seveda pa ima skoraj vsako mesto kakšno po pomoti žensko, ki pa je odlična učilnica na prostem, saj brez novih semen ni življenja.  V mariboru jo imamo pred prvo gimnazijo ob muzeju, kjer je lepo za ograjo, če se sprehodite na grajski grič v centru Graza jo boste prav tako našli ali jeseni stopili na plodove.

Listi so čez leto zeleni v obliki atraktivne pahljače, ki je navdih pri mnogih oblikovalcih. Jeseni se pokaže čarobna rumena barva, ki pod večjimi drevesi ustvari pravo jesensko pravljico.

Danes se izvleček ginka s pridom uparablja farmacija (bilobil je med bolj znanimi pri nas)

Pomurske lekarne o ginku:

Uporabna dela
List in seme.

Raba v prehrani in pravni položaj
Seme se prodaja na Daljnem vzhodu za živilo. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo Z, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
O zdravilnosti ginkovih listov pišejo Kitajci že 2800 pred Kristusom.
Cesar in modrec Shen Nung je opazil, da se je njegovim dvorjanom izpridil um v zlatih letih cesarstva. Ko je zamišljen zrl skozi okno, mu je prišepnil glas: “Gledaš v drevo, ki lahko pomladi misli tvojih sorodnikov in prijateljev.” Cesar je prisluhnil neznanemu šepetu in po večtedenskem pitju čajnega napitka iz ginkovih listov se je dvorjanom popravil spomin. Monografijo o ginku vsebuje tudi sodobna kitajska farmakopeja, uradna lekarniška knjiga. Listi naj bi bili koristni za srce in pljuča, sopare listnih poparkov  za zdravljenje naduhe, prevretki pa proti vročinskim izpuščajem. Standardizirani zgoščeni in prečiščeni izvlečki so na prodaj v številnih evropskih deželah pod različnimi zaščitenimi imeni, namenjeni so predvsem proti starostnim motnjam v delovanju možganov, na primer Tanakan v Franciji, Tebonin in Rokan v Nemčiji ter Bilobil v Sloveniji. Seme se rabi na Kitajskem in Japonskem kot antitusik in ekspektorans, sredstvo, ki tako pomirja kašelj kot olajša izkašljevanje.

Odmerek za odrasle
Zdravilna oblika iz prečiščenega in zgoščenega izvlečka, pridobljenega iz dveh gramov droge ginkovih listov, trikrat na dan, po jedi in z malo vode.

Novejša dognanja
S farmakološkimi poskusi na živalih so dokazali zaščitni in zdravilni vpliv izvlečka na oslabelo delovanje možganov, le-ti poslej boljše prenesejo okoliščine s primanjkljajem kisika, izboljša se njihova prekrvitev ter z njo oskrba s kisikom, glukozo in energijo, prepreči se zlepljenje krvnih ploščic in zmanjša židkost krvi, prav tako se zavre škodljiva lipidna peroksidacija v poškodovanih tkivih, ki sicer kot dodaten zaplet spremlja bolezen. Flavoni zavrejo prepustnost kapilar, blažijo žilne krče in širijo žile v možganih, srčni mišici, očeh, ušesih in drugod v telesu, ginkolidi pa zmanjšajo krvno židkost in preprečijo zlepljenje krvnih ploščic, deloma pa tudi spodbudijo njihovo razgradnjo.Vežejo se na ista receptorna mesta kot sprožilec zlepljenja krvnih ploščic in mu onemogočijo učinek. Ohranijo skrčljivost srčne mišice in venčnega pretoka. Preprečijo in omilijo alergično reakcijo, povzročeno z različnimi alergeni, v dihalih nasprotujejo skrčenju sapnic. Ginkov izvleček tudi  pri človeku izboljša prenašanje kisikovega primanjkljaja. Pri zmanjšani arterijski  zmogljivosti v spodnjih udih blaži bolečino pri hoji in zveča sprehajalno razdaljo. Izboljša bolezensko spremenjeni  EEG, vzorec električnih tokov v možganih. Številne nadzorovane dvojno slepe klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da se po jemanju ginka izboljša stanje bolnikov z blažjim in srednje hudim nezadostnim možganskim delovanjem, posebno še, če je bolezen posledica motenj v prekrvitvi.  Zveča se storilnost, izboljšajo se pomnjenje dogodkov, koncentracija in razpoloženje, zmanjšajo se vrtoglavica, glavobol, zvonjenje v ušesih in nespečnost. Zaradi okrepljene prekrvitve se zveča poraba kisika in glukoze, to pa popravi čustvene, miselne in živčne motnje.

Stranski učinki in strupenost
Po vzetju predpisanih odmerkov listnih izvlečkov niso opazili nobenih stranskih učinkov, denimo spremembe v telesni temperaturi, krvnem tlaku ter krvni ravni holesterola in trigliceridov, prav tako ni bilo medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, kot so srčni glikozidi in antidiabetični pripravki. Le po čezmernih odmerkih poročajo o blagi želodčno-črevesni slabosti in glavobolu. Sadež lahko po zaužitju ali na dotik povzroči  alergično reakcijo, rdečino, oteklino, izpuščaje in srbenje. Seme vsebuje toksin 4-o-metilpiridoksin, ki naj bi bil na  Japonskem in Kitajskem kriv za tako imenovano zastrupitev s hrano “gin-nan”, glavna zastrupitvena znaka sta mišični krči in izguba zavesti, smrtnost je okrog 27-odstotna, za zastrupitev so dovzetni posebno otroci.

Prepovedi in opozorila
Glede na prej omenjeno strupenost in stranske učinke plodovi niso primerni za uživanje, z ozirom na številne farmakološke učinke in pomanjkanje izsledkov o strupenosti pa se med nosečnostjo in dojenjem ne priporoča niti raba ginkovih listnih izvlečkov. O samozdravljenju z ginkom je koristno seznaniti svojega zdravnika.

Lekarniško mnenje
Ginkov listni izvleček ali prečiščena zmes ginkolidov se nahaja v več zdravilih naravnega izvora na zahodu, samostojno zdravilo je na voljo tudi pri nas. Obstajajo upoštevanja vredni farmakološki izsledki, ki kažejo, da je ginkov list zmožen zmanjšati neželene učinke, ki jih lahko povzroči dejavnik zlepljenja krvnih ploščic v številnih tkivih in organih tako v živalih kot pri ljudeh, po izidih dosedanjih kliničnih raziskav pa ginkovi pripravki zdravijo arterijsko nezadostno zmogljivost predvsem v  možganih in nogah, opazili so tudi blažilen vpliv na astmo in vnetje. Zdravljenje starostnih tegob s pomočjo ginka je vredno pozornosti, saj je pričakovati, da bi pomagal odpraviti številne simptome, med njimi omotičnost, glavobol, zvonjenje v ušesih, opešano pomnjenje, nezbranost, nespečnost, občutek strahu in nerazpoloženost.

Misel
Mladost ostane, le spomin zbledi s slovesom od mladoletja.

 

 

Deli z ostalimi:

Preberi še

Opravila na vrtu januarja

Zimski vrt lahko prinese čudovito cvetje, listje in vonj. Nekateri grmi, vključno s Sarcococco in Viburnum x bodnantense ‘Dawn’, imajo čudovite vonje. Zasadimo jih blizu

Preberi več »

Zeleno 2024

Zdravja, iskric v očeh in zelenih prstov želimo.   Vrtnarstvo Tement se kot vsako leto odpira ponovno v februrja, običajno 14. ker ima Valentin ključ

Preberi več »