Prezimovanje agrumov

Agrumi, vedno zeleni rod iz družine rutičevk (Rutaceae) so predmet poželenja že iz 17. stoletja, ko so začele med najbogatejšim slojem nastajati prve oranžerije. Visoke stavbe z velikimi okni obrnjene proti jugu so služile za gojenje še danes zelo priljubljene vrste agrumov. V Villi Pisani še danes skrbno gojijo velike pomarančevce, ki so polni slastnih pomaranč. [nggallery id=13] Ljudje si najpogosteje želijo domačih vitaminov plodu limonovca, mandarinovca, pomarančevca in kumkvata, ker so mediteranske rastline in ne prenašajo mraza jih gojimo v posodah. Za gojenje so najprimernejše glinene posode, ki poskrbijo za zračnost, prst mora biti bogata z organskimi snovmi, ilovnata, rahlo kisla in brez apnenca. Pri zalivanju pazimo, da uporabljamo vodo s čim manj apnenca, primerna je deževnica, ki jo pustimo stati vsaj en dan. Tudi čez zimo poskrbimo za redno, vendar nikar preobilno zalivanje citrusov, saj je ravno v času prezimovanja največ težav z rumenenjem in odpadanjem listov. Najpogosteje jih poleg napačne oskrbe z vodo prezimujemo v pretemnih in prehladnih prostorih ali so izpostavljeni prevelikemu nihanju temperature, prepihu ali preveč suhem oziroma vlažnem zraku. Optimalna temperatura v prostoru za prezimovanje je med 8 in 10 0C. V času prezimovanja rastlin ne gnojimo in ne obrezujemo. To storimo spomladi, ko jih spet postavimo na prosto, sončno in zavetno lego, po potrebi presadimo v večji lonec in zamenjamo substrat. Pri mladih rastlinah strorimo to vsako drugo leto, medtem ko starejše rastline presajamo redkeje. Pri mladih rastlinah se priporoča tudi obrezovanje, veje lahko prikrajšamo do ene tretjine, tako spodbudimo rast stranskih poganjkov in oblikujemo krošnjo, suhe in polomljene veje izrežemo, da ne ovirajo novih poganjkov. Velika težava pri gojenju so škodljivci, ki radi napadejo naše mediteranske rastlinice, volnate uši in kapar sta med najpogostejšimi. Pri zatiranju škodljivcev smo previdni, saj gojimo rasline za uživanje, uporabi pesticidov se izognemo, če je le mogoče. Napačno zalivanje lahko povzroči koreninsko gnilobo in gnilobo koreninskega vratu, najučinkoviteje je če vzamemo rastlino iz lonca in odstranimo odmrle rjave korenine, s to metodo dobimo zunanji vpogled v koreninski sistem bolane rastline, le tako lahko pravilno ukrepamo ali za nasvet povprašamo na vrtnarijah.

[nggallery id=12]

Tekst in fotografije Tina Tement dipl.inž.krajinske arhitekture