Žive meje? Kakšna, kako in zakaj ne

Pomembna tema, saj smo Slovenci precej nekreativni in zadržani pri zasajevanju lepih živic (strižene žive meje) in kadar opazujem svojo okolico razen klekov, pušpana, ligustra in hibiskuskusov, ni opaziti drugih vrst, ki bi jih uporabili za zasajevanje živih mej. Pomlad in misija zasaditi uporabno in estetsko živico se lahko prične. Barvna, strižena, prosto rastoča, dvojna, vijugasta, cvetoča, užitna vse to je lahko navadna živa meja, ki je pomemben in dolgotrajen element v prostoru. Preden se lotimo zasajevanja moramo vedeti koliko časa smo pripravljeni nameniti vzdrževanju naše rastoče ograde, če želimo striženo, jo je potrebno vsaj dvakrat letno obrezati. Odvisno kakšno vrsto rastline izberemo, za strižene žive meje je priporočljivo izbrati eno vrsto rastlin prav zaradi videza in vitalnosti. Strižemo, da prikrajšujemo poganjke, v mešanih nasadih so poganjki različnih rastlinskih vrst različni, rezultat je lahko zelo neenoten videz. Da stroga geometrija ni pogoj, so lahko mešane grmovnice v prosto rastoči živi meji odlična popestritev, zamejitev in zvočna izolacija. Odlična protihrupna in prašna kulisa je živa meja iz drena, na izbiro je več sort, med njimi tudi takšne z užitnimi plodovi drenuljami, takšen je rumeni dren. Grmovnice s plodovi so hrana pticam obenem pa pričarajo jesensko vzdušje na vrtu. Šipek, črni trn, jerebika, navadna brogovita, navadni češmin, šmarna hrušica in enovratni glog, to je le nekaj predlogov za jesenske plodove, med seboj jih lahko uspešno kombiniramo in strižemo na različne višine.
Na začetku načrtovanja žive meje moramo vedeti kakšno višino želimo doseči, različne rastline omogočajo različno visoke žive meje. Na voljo imamo nizke, srednje do visoke in visoke rastline, ki nam zamejijo ali zakrijejo prostor. Oblikovalsko zanimive so rešitve kjer posadimo dvojno vrsto žive meje, nizko striženo tiso in visoko striženo bukev, višina višjega dela je lahko 10 in več metrov. Visoke strižene palisade lip so odlična zelena kulisa v kombinaciji s tiso, služijo tako za zakrivanje pogledov, kot za hrupno in prašno pregrado, na pravem mestu so estetsko dovršena rešitev zamejevanja in ozelevanja. Želimo zimzeleno živo mejo, prav zato je najpogostejša odločitev ljudi, klek sorte Smaragd, tudi v drevesnicah in vrtnarijah ga nikoli ne zmanjka. Vendar je potreben skrben premislek o okolici v kateri bomo zasadili živo mejo, na podeželju so zimzeleni in skrbno obrezani kleki velik tujek okolju, tudi manjšim živalim so neprijazni, razen pajkov v njih skoraj ni življenja opozarjajo ekologi. Lovorikovec, tisa in bodika so vedno zelene rastline, ki so lahko primernejša izbira za striženo ali prosto rastočo živico. Zimzelena tisa in listopadna fotrgila, kombinacija rastlin, ki so zanimiva živa meja v vsakem delu leta.
Listopadne rastline posajene v živo mejo niso prav nič dolgočasne, pozimi prav tako na svoj način zanimive in dekorativne, predvsem poganjki in barvno lubje. Ustvarimo si lahko tudi zgodaj spomladi cvetočo živo mejo, leskovec je rastlina, ki cveti v neolistanem stanju, cvetovi so bledo rumene barve. Z leti se veje med seboj gosto prepletejo in čeprav jeseni listje odpade, se ujame med veje in skupaj ustvarijo zaveso, tako ni nobenega strahu pred radovednimi, mimoidočimi pogledi.
Zanimiva rešitev zamejevanja in ustvarjanja intimnega prostora je kombinacija visoko strižene zimzelene tise, nižje striženega gabra in drena. Strižena rdeča bukev in prosto rastoča fotrgila tvorita odličen barvni kontrast, pri umestitvi barvne žive meje smo pozorni na odzadje in okolje v katerem bodo rastline rastle.
Gaber in poljski javor sodita med rastlinski gradivi, ki sta predvsem v Nemčiji in Nizozemski najpogosteje uporabljeni za strižene žive meje, sta neobčutljivi, listopadni vrsti.
Poljski javor, hitro rastoča in prilagodljiva rastlina, novi poganjki v pomladanskem času so rdeče obarvani.

Fotografije opisanih rastlin so v spodnji fotogaleriji.

Klementina Tement dipl. inž. krajinske arhitekture

[nggallery id=55]